Pritisni enter, da vidiš rezultate ali ESC da se vrneš na stran

Erika Lenčič Stojanovič “Naravno poslanstvo nevladnih organizacij je, da opozarjajo na kršitve”

Erika Lenčič Stojanovič, vodja Sektorja za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo

Kakovost življenja v neki družbi se meri tudi po tem, kako ljudje doživljamo odnos med državo in gospodarstvom ter tistim prostorom raznolikosti interesov, ki ga najpogosteje poimenujemo civilna družba.

Pri tem je pomembno, da nam družba ponuja poti in možnosti demokratičnega udejstvovanja, ki ni omejeno samo na glasovanje na volitvah. Civilna družba se tako kaže kot eden izmed stebrov družbe, ki igra pomembno vlogo pri ohranjanju njene demokratičnosti in varovanju javnega interesa. Možnost družbene participacije je bila ena od pomembnih kategorij, ki se je presojala v procesu pridruževanja Slovenije k Evropski uniji. V času pridruževanja Evropski uniji se je začela tudi krepitev nevladnih organizacij za zagovorništvo s strani države. Ministrstvo za javno upravo jih podpira od leta 2004. Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 je trenutno krovni dokument, na podlagi katerega oblikujemo naše ukrepe in usmerjamo napore. V kratkem se bo začela pripravljati nova strategija za naslednje obdobje, kaj več bo znanega v prihodnjih mesecih.

V zadnjih treh letih upravljamo s skladom za razvoj NVO, katerega namen je zagotoviti podporno okolje za NVO (mreže in stičišča) ter spodbujanje razvoja posameznih področij delovanja nevladnih organizacij, ne pa konkretnim vsebinam, za katere morajo poskrbeti vsebinski resorji/ministrstva. Tudi v bodoče nameravamo iz sklada zagotavljati lastno udeležbo za EU projekte (t.i. match funding), spodbujati profesionalizacijo nevladnih organizacij ter razvijati podporno okolje za NVO, vključno s prostovoljstvom. Potrebe se kažejo tudi na področju podpiranja pilotnih projektov za zagotavljanje storitev v skupnosti. Strateški razmislek o posameznih vsebinah (sociala, zdravstvo, civilna zaščita …) ostaja v domeni ministrstev in je predmet njihovih politik, strateških dokumentov in finančne podpore.

Očitek, da država ne bi smela financirati nevladnih organizacij, je posledica nepoznavanja, saj država lahko svoje politike udejanja na različne načine. Nevladne organizacije v svoji zagovorniški kot tudi storitveni funkciji igrajo pomembno vlogo pri tem in jih na Ministrstvu za javno upravo vseskozi dojemamo kot partnerje, četudi gledajo pod prste državi in opozarjajo na kršitve, kar je nenazadnje tudi njihovo »naravno« poslanstvo. Vsekakor država lahko pride do boljših rezultatov, če gre v dialog z nevladnimi organizacijami in državljani, saj tako nastanejo rešitve, ki so bolj premišljene in dolgoročne, kot če bi jih oblikovali le uradniki v pisarnah in zunanji strokovnjaki.

Tako v zagovorniški kot v svoji storitveni vlogi so nevladne organizacije bližje ljudem, ki potrebujejo pomoč ali dodatno podporo, kar je razgalila tudi epidemija covida.

Še nekaj besed o podpornem okolju in njegovi vlogi na lokalni ravni:

Regionalna stičišča so nastala kot odgovor na izziv, pred katerega smo bili postavljeni kot država. So prostori, ki združujejo lokalne nevladne organizacije z namenom njihovega opolnomočenja. Na eni strani vodijo civilni dialog z odločevalci kot zagovorništvo, ki je proces neposrednega vplivanja na oblikovanje lokalnih politik. Povedano drugače: cilj regionalnih stičišč je usposobiti nevladne organizacije, jih naučiti, kako učinkoviteje komunicirati z državnimi in lokalnimi oblastmi, kako z njimi vzpostavljati sodelovanje z namenom oblikovanja kakovostnejših javnih politik, ki bodo imele večjo legitimnost med ljudmi.

Po drugi strani pa morajo ustrezno prepoznati potrebe v okolju, ter se nanje učinkovito in konkretno odzivati. Rešitve, ki jih oblikujemo skupaj, so za vse nas ne samo objektivno, temveč tudi povsem osebno, subjektivno bolj zavezujoče, saj se lahko z njimi identificiramo in jih zato tudi sprejemamo. Transparentnost delovanja tako javnih institucij kot nevladnih organizacij je izjemno pomembna, saj povečuje zaupanje v eno in drugo stran in omogoča, da ne govorimo pavšalno, temveč argumentirano, na podlagi podatkov in dejstev. Tukaj vidimo še ogromno prostora za izboljšanje, regionalna stičišča na nek način orjejo ledino na tem področju in vodijo z zgledom. Nevladne organizacije so nosilke sprememb, za doseganje večjega učinka pa morajo premagovati medsebojne razlike, se povezovati tako med seboj kot z lokalnimi in nacionalnimi deležniki (gospodarstvom, mediji …).

V naslednjem desetletju jih vidimo kot pomemben segment slovenske družbe, ki vpliva na družbeno povezanost in solidarnost. Želimo si, da bi nevladne organizacije širile obseg socialnih in drugih storitev, skladno s potrebami prebivalcev in da bi država uspela prenesti nekatere storitve v celoti na nevladne organizacije, seveda ob zagotovitvi financiranja.

Razpisi v okviru Sklada za razvoj NVO

Več o Sektorju za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo

……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

Revija STIČIŠČE – leto 2022

Kljub temu, da je naša revija STIČIŠČE 2022 sprva želela imeti drugačno pot in biti priloga k časopisu Vestnik, se je njena usoda obrnila v drugačen konec.

Mi pa smo kljub temu zadovoljni in ponosni na njeno vsebino. V njej boste lahko našli več kot 40 različnih nevladnih organizacij – od lokalnih, regijskih in nacionalnih.

Spoznajte njihov svet, preberite njihove zgodbe – prav vsaka je posebna in edinstvena.

REVIJA.

V reviji lahko najdete številne zanimive pogovore, ki smo jih tekom leta delali z različnimi govorniki:

  • Erika Lenčič Stojanović: Naravno poslanstvo nevladnih organizacij je, da opozarjajo na kršitve
  • Stanislav Rojko: Brez nevladnih organizacij ni življenja v tej družbi
  • Olga Karba: Nevladne organizacije – nepogrešljiv partner občine pri zagotavljanju pomoči
  • dr. Aleksander Jevšek: Nevladne organizacije so neločljivi del lokalnih skupnosti

Pogovarjali smo se tudi z nevladniki:

  • Lili Miloševič: Nevladne organizacije so ptice znanilke sprememb
  • Terezija Vidovič: Prostovoljstvo moraš imeti v sebi, je način življenja
  • Darko Krajnc: Če želimo kakovostne storitve, bo nevladni sektor treba ojačati
  • Uroš Kamenšek: Zaradi turističnih bonov so tudi domači gostje začeli odkrivati butični turizem
  • Aida Hajdarević: 1050 Varnih točk po vsej Sloveniji
  • Mojca Makovec Haložan: Od hipnega nakupa k premisleku o dejanskih potrebah
  • Matej Verbajs: Pomembnost vključenosti nevladnih organizacij v sooblikovanje politik
  • Petra Cilenšek: Nevladnikom pomagamo, da imajo več časa za opravljanje svojega poslanstva

Izpostavili smo naslednje vsebine:

  • Nevladne organizacije – priložnost za vseživljenjsko učenje, strokovni razvoj in osebno rast
  • Nevladni sektor v Sloveniji in v pomurski regiji
  • ZA participativni proračun
  • Financiranje nevladnih organizacij na lokalni ravni v Pomurju
  • dobrodelna akcija #podarizvezek
  • Kdo pa je vam pri srcu? (1% dohodnine)

V reviji so se predstavili še:

  1. LRF za Pomurje (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja)
  2. Društvo Pisani Mehurčki
  3. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih
  4. Društvo kreativne mladine Murska Sobota
  5. Pomursko madžarsko mladinsko društvo
  6. Območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota
  7. Zveza za razvoj romske manjšine Preporod
  8. Rod Veseli veter Murska Sobota – taborniško društvo
  9. Klub prekmurskih študentov
  10. Inštitut Rehatopia
  11. NK Veržej
  12. Zavod Vitica
  13. Hiša sadeži družbe Murska Sobota
  14. Turistično društvo Mala Nedelja – Radoslavci
  15. Društvo bolnikov po možganski kapi GROM Murska Sobota
  16. Center naprej – Center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo
  17. Zavod Stella Beltinci
  18. Center Sonček Murska Sobota
  19. Društvo Vital Fit
  20. Društvo za razvoj podeželja Pomelaj
  21. Varna hiša Pomurje
  22. Društvo za zaščito živali Pomurja
  23. Društvo prijateljev agrarne ekonomike
  24. Moški vokalni kvintet Aeternum
  25. Zavod za turizem, kulturo in promocijo Goričko, Sveti Jurij – TIC Goričko
  26. Zavod za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti – HUDO dobro
  27. Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks (ZRIRAP), so.p.
  28. Zaposlitveni center Prijlika Beltinci
  29. Športno društvo Bogojina
  30. Društvo Žitek
  31. Zveza paraplegikov Slovenije
  32. Klub študentov Lendava
  33. Las Goričko
  34. LAS Pri dobrih ljudeh
  35. Društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin Gornja Radgona
  36. Društvo Kelih
  37. Društvo Modra luna – Waldorfska šola Pomurje
  38. Občinska športna zveza Moravske Toplice
  39. Olimpijski komite Slovenje združenje športnih zvez – regijska pisarna Moravske Toplice
  40. Društvo Gaj – vinogradniško turistično društvo Filovci

Pri posameznih tematskih sklopih so sodelovali še:

Bojan Kerčmar, Tomaž Gregorec, Barbara Kolenc, Aaron Krajačič, Tadeja Horvat, Aida Hajdarević

Milan Osterc s kolumno: “Nihče ne ve za rane in brazgotine, ki so nastale v srcih ljudi okrog nas”

Izjave županov / županj:

Darko Horvat, župan občine Kobilje

Cvetka Ficko, županja Občine Grad

Alojz Glavač, župan Občine Moravske Toplice

V kolikor bi želeli izvod v tiskani obliki, nas kontaktirajte:

02 538 13 54

info@lrf-pomurje.si