Kakšna bo prihodnost Sklada za razvoj nevladnih organizacij in pomurskih NVO?

V teh dneh z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanja okoli Sklada za razvoj nevladnih organizacij oz. prenosa nerazporejenih sredstev 1% dohodnine.

Predlog novega Zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki ga je Vlada RS prejšnji teden poslala v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku namreč predvideva njegovo financiranje iz nerazporejenih finančnih sredstev 1% dela dohodnine, ki je sedaj bil edini finančni vir Sklada za razvoj nevladnih organizacij.

V LRF za Pomurje ne nasprotujemo Skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni in podpiramo namen zakona, težko pa je sprejeti rešitev države, po kateri se plemenito pomoč hudo bolnim otrokom zagotavlja tako, da se sredstva odvzame drugim prav tako plemenitim dejavnostim: mladinskim, socialnovarstvenim, kulturnim, humanitarnim in drugim programom nevladnih organizacij – kjer eno javno dobro postavlja proti drugemu. Ne gre samo za vprašanje komu pomagati, temveč kako zagotoviti, da pomoč eni ranljivi skupini ne bo financirana z zmanjševanjem podpore mnogim drugim ranljivim skupinam, ki prav tako izvajajo številne preventivne programe za najranljivejše skupine.

Zato zahtevamo, da država zagotovi način financiranja in delovanje obeh skladov. Takšno je mnenje tudi Varuhinje človekovih pravic, ki opozarja na pomembnost tako sistemsko urejenega zdravljenja otrok kakor ohranitve stabilne podpore NVO.[1] Z več strani so bile nakazane rešitve o možnosti deljenja nerazporejenih sredstev 1% dohodnine na oba sklada.

Sklad za razvoj NVO je namreč pomemben tudi za lokalne organizacije in programe, ki jih omogočamo prebivalcem v Pomurju. Iz Sklada za razvoj NVO smo pomurske NVO prejele 2.616.138€ sredstev. Trenutno projekte izvaja 20 NVO iz Pomurja v višini 1.684.998€, vsem tem grozi ukinitev financiranja pred iztekom pogodb, ogroženih je 24 delovnih mest. Od države pričakujemo, da bo spoštovala pogodbene zaveze in zagotovila izplačilo vseh predvidenih stroškov naših programov.

Velik del sredstev iz Sklada za razvoj NVO je šel za sofinanciranje lastnega deleža NVO pri EU projektih (match-funding), ki je bil izjemno pomemben ukrep za številne organizacije. V Pomurju je sredstva za pokrivanje lastnega deleža pri EU projektih prejelo 14 nevladnih organizacij v višini 386.685€. Sofinanciranje lastnega deleža EU projektov je ključni ukrep, ki omogoča nevladnim organizacijam, da sodelujejo pri evropskih projektih. Takšen mehanizem podpore nevladnim organizacijam – t.i. match-funding poznajo tudi druge evropske države (Hrvaška, Avstrija, Latvija, Slovaška, Grčija, Bolgarija). S tem namreč države spodbujajo, da so tudi manjše nevladne organizacije kot pomemben del civilne družbe vključene v izvajanje EU politik, pridobivanje mednarodnih sodelovanj in izmenjave izkušenj, strokovnih znanj ter potencialno pridobivanje dodatnih sredstev v novih projektih. Verjamemo, da s tem ukrepom država spodbuja tudi skladni regionalni razvoj, saj lahko EU projekte izvajajo tudi manjše organizacije izven Ljubljane.

Sklad za razvoj NVO je edini sistemski vir financiranja namenjen razvoju in profesionalizaciji nevladnega sektorja, spodbujanju izvajanja EU projektov, krepitvi in širjenju prostovoljstva ter podpornemu okolju za nevladne organizacije.

Iz Sklada za razvoj NVO je financirano tudi Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja, ki ga izvaja Lokalna razvojna fundacija za Pomurje. Ne skrbi nas, da zase nebi mogli poskrbeti in si najti nove zaposlitve ali nove projekte – toda priznamo: stičišče imamo radi! Stičišče je srce naše organizacije, je bistvo našega poslanstva – in to je nuditi brezplačno podporo društvom, zavodom in ustanovam v naši regiji, krepiti nevladne organizacije, jih informirati, usposabljati, nuditi svetovanje in mentorstvo, povezovati, razvijati nove programe in storitve, biti zagovornik civilne družbe na lokalni, regijski in po potrebi tudi na nacionalni ravni, ustvarjati (boljše) pogoje na razpisih, poenostavljati razpise, promovirati participativno demokracijo in pomagati pri uvajanju participativnih proračunov v pomurskih občinah, opozarjati na pomen in vlogo nevladnih organizacij, spodbujati NVO k aktivnemu sooblikovanju lokalnih, regijskih, nacionalnih, čezmejnih ter drugih EU dokumentov in programov.

V naši regijski mreži združujemo več kot 500 nevladnih organizacij (društev, zavodov in ustanov), ki izvajajo aktivnosti v naši regiji. V Pomurju opravljamo vlogo regijskega stičišča že od leta 2008! Smo informacijsko, svetovalno, izobraževalno, zagovorniško stičišče za nevladne organizacije. Smo edina organizacija, ki v naši regiji društvom in zavodom nudi brezplačno podporo, (računovodsko, davčno, pravno, projektno) svetovanje ter mentorstvo in usposabljanja, ki jim pomagajo pri njihovi krepitvi in razvoju njihovih programov. Smo pomemben sooblikovalec lokalnih in regionalnih politik na vseh področjih družbenega življenja. Smo partner občinam pri poenostavljanju občinskih razpisov za društva, pripravah občinskih strateških dokumentov ter pri uvajanju in izvajanju participativnih proračunov. Smo člani regijskih odborov in mrež, s predstavniki v Razvojnem svetu pomurske regije in svetu vzhodne kohezijske regije in partner območnim regionalnim agencijam. Aktivno sodelujemo z vsemi tremi lokalnimi akcijskimi skupinami na našem območju. Vključujemo se v priprave strategij lokalnega razvoja, Regionalnega razvojnega programa, čezmejnih programov sodelovanja ter drugih pomembnih strateških dokumentov. Vse to zato, ker smo Regionalno stičišče, ki zastopamo interese civilne družbe v Pomurju.

Posledic morebitne ukinitve trenutnih programov in nezagotovljena finančna sredstva za nove programe v prihodnjih razpisih, ne bodo občutile le nevladne organizacije, zaposleni in prostovoljci – občutili jih bodo tudi prebivalci Pomurja, zlasti otroci, starejši, bolniki, ljudje v socialnih stiskah, osebe z različnimi oblikami ranljivosti ter prebivalci podeželja, kjer NVO pogosto predstavljajo eno redkih oziroma edinih dostopnih oblik podpore, pomoči, vključevanja in aktivnosti.

Programi nevladnih organizacij niso zgolj strošek države. Prostovoljci in nevladne organizacije smo pomemben podpornega okolja, ki preprečuje poglabljanje stisk, zmanjšuje pritisk javne službe ter ljudem omogoča pomoč v njihovem lokalnem okolju. NVO s svojimi preventivnimi programi pomembno razbremenjujejo tudi zdravstveni in socialni sistem.

Menimo, da je naloga države, posebej ob demografskih trendih, upadanju števila prostovoljcev, pomanjkanju in izginjanju storitev za prebivalce posebej na podeželju, da skrbi in omogoča razvoj programov nevladnih in prostovoljskih organizacij, omogoča njihovo krepitev ter jim nudi sistemsko podporo, saj bodo slednje vse bolj pomembne in nujne za ohranjanje vitalnosti podeželja in obmejnih, manj razvitih območij ter zagotavljanje mladinskih, socialno-varstvenih, humanitarnih, kulturnih, športnih ter drugih programov. In ne, država si ne more privoščiti, da z enim zamahom onemogoči izvajanje tako pomembnih programov. K temu se je navsezadnje zavezala s sprejetjem Zakona o nevladnih organizacijah, z Zakonom o prostovoljstvu ter s Strategijami razvoja NVO in prostovoljstva do leta 2030.

Od države pričakujemo podporo rešitvi, ki bo zagotovila financiranje Sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni brez poseganja v sredstva, namenjena razvoju nevladnega sektorja, ter zagotovila izpolnitev že prevzetih pogodbenih obveznosti do nevladnih organizacij.

__________________________________________________________________________________

Pri tem opozarjamo še ne nekaj dejstev glede 1% dohodnine.

V javnosti in med odločevalci pogosto slišimo, da si lahko nevladne organizacije finančna sredstva priskrbimo iz 1% dela dohodnine. V Sloveniji trenutno imamo 27.383 nevladnih organizacij, na seznamu upravičencev do dohodnine pa je 6.230 nevladnih organizacij. Svoj 1% dohodnine lahko donirate samo upravičencem, ki so na seznamu – 21.153 (77,24%) nevladnim organizacijam torej sploh ne morate donirati svoj 1% dohodnine!

Da se nevladna organizacija uvrsti na seznam upravičencev mora imeti status v javnem interesu, ki ga lahko pridobijo na podlagi zakona (področja gasilstva, zaščite in reševanja, ribištva, divjadi in lovstva, varstva potrošnikov) in so tako avtomatsko uvrščene na ta seznam, ali pa jim ta status na podlagi vloge podeli pristojno ministrstvo na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah.

Opozarjamo pa, da številna manjša društva tega statusa ne morejo pridobiti, saj so pogoji za pridobitev statusa v javnem interesu zelo zahtevni, še posebej na nekaterih področjih (npr. varovanje okolja, zdravstveno varstvo, ohranjanje narave, mladi, socialno varstvo idr.). Tako majhna društva iz Pomurja (tudi če opravljajo aktivnosti v javnem interesu) nikoli tega statusa ne bodo mogle pridobiti in se uvrstiti na seznam upravičencev do 1% dohodnine.

Odzivi:

Mreža regijskih stičišč zaNVO – september 2026

Mreža regijskih stičišč zaNVO – junij 2026

Varuh človekovih pravic

Mreža prostovoljskih organizacij

Center nevladnih organizacij Slovenije

Društvo Fokus.