Terapije s pomočjo živali
Edward O. Wilson je ugotovil, da imamo ljudje nagonsko potrebo po stiku z naravo in živalmi, ki jo danes strokovno poimenujemo biofilija. Biofilija govori o našem prirojenem nagonu, ki je bil nujen za naš emocionalni razvoj in dobrobit posameznika skozi zgodovino. Wilson trdi, da obstaja človeška evolucija, kjer je preživetje posameznika bilo močno odvisno od sposobnosti oceniti in posnemati vedenje živali in to, kako se v naravi znajde. To naj bi temeljno oblikovalo naše možgane in naša čutenja. Kljub temu, da danes človek več ne nabira, ne lovi in se mu ni treba boriti za preživetje v naravi, sta močna povezanost z živalmi in naravo ostala. Ameriška terapevtka Virginija Satir razlaga, da imajo živali nekaj po čemer ljudje hrepenimo. Pritegne nas, da živali ne obsojajo, nas učijo pozornosti tu in zdaj, neverbalne komunikacije in »govorijo« pošten jezik, kjer se izrazoslovje in pomen ujemata. Govorijo preprosto, kot nam je govorila mama, ko smo bili še dojenčki, z ljubeznijo, žalostjo, strahom in jezo.
Veda o terapiji s pomočjo živali se je v zadnjih 20 letih razširila na veliko področij. Terapije s pomočjo živali se uveljavljajo v pedagogiki, geriatriji, fizioterapiji, socializaciji posameznih skupin, rehabilitaciji po poškodbah, zdravljenju posttravmatskih motenj in odvisnosti od prepovedanih substanc. Ciljna skupina terapij zavzema vse generacije, od otrok do starostnikov, ljudi s posebnimi potrebami in posebnimi statusi.
Inštitut Rehatopija si že 4 leta prizadeva širiti to znanje na področju Pomurja, osveščati ljudi in izobraževati nove člane, ki bi na področju Pomurja izvajali terapije in aktivnosti s pomočjo živali.
Otroci z vedenjskimi in čustvenimi težavami
V tej prilogi bi vam želeli predstaviti projekt, ki ga izvajamo v Vzgojnem domu Veržej s strokovnjakinjo za terapijo s pomočjo živali Anito in njeno psičko Elli. Že peto leto zapored v domu obiskujeta otroke z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Govorimo o otrocih, ki so že kdaj izkusili fizično in duševno nasilje, njihova motorika ni ravno razvita, znajo biti hiperaktivni, velikokrat imajo težave s koordinacijo, nekateri se ne znajo izražati niti verbalno, niti neverbalno. Veliko je takih, ki se z vrstniki ne znajo igrati, deliti ali skupaj nekaj ustvariti. Ti otroci in mladostniki ob socializaciji doživljajo hude notranje stiske, depresivnost in tesnobo, ki ovira psihosocialno delovanje. Posledično so nesamozavestni, imajo nizko samopodobo, velikokrat se počutijo nemočne, žalostne, jezne, manjvredne. Brezvoljnost, občutki krivde, primanjkljaj koncentracije in interesov so stalni spremljevalci tek otrok.
Kakšni so pozitivni učinki obiskov psičke Elli v vzgojnem domu? Ker živali motivirajo, vzgajajo in tolažijo so otroci radi poučeni od njih. Živali jih poučujejo spontano, manj obremenjujoče in bolj pristno, kot to počnemo odrasli. Tako so učne ure matematike, slovenščine, geografije, zgodovine in umetnosti zabavnejše v družbi psičke. Otroci se zelo dobro zavedajo, da jih psička sprejme takšne, kot so in jih ne sodi, jih ne etiketira in ne pridiga o tem kakšni bi morali biti.
Dokazano je, da se ob božanju živali v posamezniku stimulira izločanje hormona oksitocin, ki znižuje stres in strahove, deluje kot antidepresiv, pospeši potrebo po socializaciji in povezovanju z drugimi. Tako se otroci ob božanju psičke lažje soočajo s svojimi strahovi in težavami, so bolj prisotni, skoncentrirani in imajo več volje do različnih aktivnosti, ki jih sicer ne bi zanimale. Psi lahko zaznajo občutke pri človeku in se jim prilagodijo. Tudi ljudje znamo »brati« občutke pri psu, četudi nismo prej imeli izkušnje s psom. To je povezano z našo empatijo. Pes nam da občutek, da smo v središču njegove pozornosti. V normalnih okoliščinah ti otroci to pozornost izsilijo, pri živalih se ta pozornost spontano zgodi.
Vsak otrok nosi s sabo svojo tragično zgodbo in le redki jo razumejo, večina pa se čuti krive in odgovorne za vse slabo, kar so doživeli. Pot jih je pripeljala v dom, kjer jih učijo osnov življenja, sprejemanja pravil, postavljanja zdravih mej, odgovornosti in soočanja s posledicami. Vzgojitelji jim postavljajo zdrave temelje na poti samostojnosti. Da bi vse to, kar se jim dogaja razumeli, sprejeli in to izkušnjo uporabili kot gorivo in motivacijo za boljši jutri, jim pomaga druženje s terapevtskim psom. Spontana empatija ob psu omogoča otrokom izkustveno učenje za katerega je značilno, da gre naravnost v dolgotrajni spomin.
V inštitutu Rehatopia si prizadevamo, da bi še v letošnjem letu izvedli prvo usposabljanje za vodnike in pse terapevte v Pomurju. Delo terapevta z živaljo lahko osreči otroka s tragično zgodbo, polepša dan osamljenega starostnika, znova aktivira invalidnega mladoletnika, razveseli žrtev usodne nezgode, pomiri skesanega kaznjenca ali motivira brezvoljnega odvisnika. Terapija s pomočjo živali ima moč narediti vse to in še veliko več.
Bi želeli postati strokovnjak na področju terapije s pomočjo živali? V kolikor ste lastnik psa, za katerega smatrate, da bi bil primeren za tovrstno delo in se sami počutite poklicani za to, vas vabimo, da več informacij o šolanju terapevtskih parov vodnik – pes poiščete na spletni strani www.rehatopia.org.
………………………………………………………………………….
Revija STIČIŠČE – leto 2022
Kljub temu, da je naša revija STIČIŠČE 2022 sprva želela imeti drugačno pot in biti priloga k časopisu Vestnik, se je njena usoda obrnila v drugačen konec.
Mi pa smo kljub temu zadovoljni in ponosni na njeno vsebino. V njej boste lahko našli več kot 40 različnih nevladnih organizacij – od lokalnih, regijskih in nacionalnih.
Spoznajte njihov svet, preberite njihove zgodbe – prav vsaka je posebna in edinstvena.
V reviji lahko najdete številne zanimive pogovore, ki smo jih tekom leta delali z različnimi govorniki:
- Erika Lenčič Stojanović: Naravno poslanstvo nevladnih organizacij je, da opozarjajo na kršitve
- Stanislav Rojko: Brez nevladnih organizacij ni življenja v tej družbi
- Olga Karba: Nevladne organizacije – nepogrešljiv partner občine pri zagotavljanju pomoči
- dr. Aleksander Jevšek: Nevladne organizacije so neločljivi del lokalnih skupnosti
Pogovarjali smo se tudi z nevladniki:
- Lili Miloševič: Nevladne organizacije so ptice znanilke sprememb
- Terezija Vidovič: Prostovoljstvo moraš imeti v sebi, je način življenja
- Darko Krajnc: Če želimo kakovostne storitve, bo nevladni sektor treba ojačati
- Uroš Kamenšek: Zaradi turističnih bonov so tudi domači gostje začeli odkrivati butični turizem
- Aida Hajdarević: 1050 Varnih točk po vsej Sloveniji
- Mojca Makovec Haložan: Od hipnega nakupa k premisleku o dejanskih potrebah
- Matej Verbajs: Pomembnost vključenosti nevladnih organizacij v sooblikovanje politik
- Petra Cilenšek: Nevladnikom pomagamo, da imajo več časa za opravljanje svojega poslanstva
Izpostavili smo naslednje vsebine:
- Nevladne organizacije – priložnost za vseživljenjsko učenje, strokovni razvoj in osebno rast
- Nevladni sektor v Sloveniji in v pomurski regiji
- ZA participativni proračun
- Financiranje nevladnih organizacij na lokalni ravni v Pomurju
- dobrodelna akcija #podarizvezek
- Kdo pa je vam pri srcu? (1% dohodnine)
V reviji so se predstavili še:
- LRF za Pomurje (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja)
- Društvo Pisani Mehurčki
- Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih
- Društvo kreativne mladine Murska Sobota
- Pomursko madžarsko mladinsko društvo
- Območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota
- Zveza za razvoj romske manjšine Preporod
- Rod Veseli veter Murska Sobota – taborniško društvo
- Klub prekmurskih študentov
- Inštitut Rehatopia
- NK Veržej
- Zavod Vitica
- Hiša sadeži družbe Murska Sobota
- Turistično društvo Mala Nedelja – Radoslavci
- Društvo bolnikov po možganski kapi GROM Murska Sobota
- Center naprej – Center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo
- Zavod Stella Beltinci
- Center Sonček Murska Sobota
- Društvo Vital Fit
- Društvo za razvoj podeželja Pomelaj
- Varna hiša Pomurje
- Društvo za zaščito živali Pomurja
- Društvo prijateljev agrarne ekonomike
- Moški vokalni kvintet Aeternum
- Zavod za turizem, kulturo in promocijo Goričko, Sveti Jurij – TIC Goričko
- Zavod za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti – HUDO dobro
- Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks (ZRIRAP), so.p.
- Zaposlitveni center Prijlika Beltinci
- Športno društvo Bogojina
- Društvo Žitek
- Zveza paraplegikov Slovenije
- Klub študentov Lendava
- Las Goričko
- LAS Pri dobrih ljudeh
- Društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin Gornja Radgona
- Društvo Kelih
- Društvo Modra luna – Waldorfska šola Pomurje
- Občinska športna zveza Moravske Toplice
- Olimpijski komite Slovenje združenje športnih zvez – regijska pisarna Moravske Toplice
- Društvo Gaj – vinogradniško turistično društvo Filovci
Pri posameznih tematskih sklopih so sodelovali še:
Bojan Kerčmar, Tomaž Gregorec, Barbara Kolenc, Aaron Krajačič, Tadeja Horvat, Aida Hajdarević
Milan Osterc s kolumno: “Nihče ne ve za rane in brazgotine, ki so nastale v srcih ljudi okrog nas”
Izjave županov / županj:
Darko Horvat, župan občine Kobilje
Cvetka Ficko, županja Občine Grad
Alojz Glavač, župan Občine Moravske Toplice
V kolikor bi želeli izvod v tiskani obliki, nas kontaktirajte:
02 538 13 54