Prostovoljstvo moraš imeti v sebi, je način življenja
»Ljubezen do ljudi, narave in življenja je to, kar jo opredeljuje in kar v času upokojitve naprej širi kot prostovoljka v najrazličnejših organizacijah in projektih, je ambasadorka aktivnega staranja, medgeneracijskega povezovanja in narave,« je zapisano v vlogi za priznanje, ki jo je pripravila Matejka Horvat (LRF za Pomurje) ob podpori še osmih organizacij.
S Terezijo Vidovič se je pogovarjala Matejka Horvat, april 2022.
Terezija v lanskem letu ste na predlog LRF za Pomurje prejeli državno priznanje na področju prostovoljstva. Kaj vam to priznanje pomeni?
Vsakemu prostovoljcu pomeni naziv veliko in hkrati vzpodbudo za naprej. Tudi sama se nisem ustavila po lanskem državnem nazivu. Delujem naprej. Sem bila prostovoljka v Sodobni oskrbi starejših SOS, ki se je iztekel. Čeprav se je projekt končal, sama ostajam naprej z gospo, ki sem jo imela na skrbi. Z njo hodim na sprehode, ker težko hodi in sem ji v pomoč. Prav tako sem v projektu Starejši za starejše, kjer obiskujem starejše nad 70 let. Namen je ugotoviti, če potrebujejo finančno in zdravstveno pomoč in pomoč pri gibanju. Tudi narava ni ostala zanemarjena. Trenutno potrebujejo pomoč žabe, ki jih je potrebno prenašati čez cesto.
V vsakem prebivalcu planeta je odgovornost, da skrbi za košček na katerem živi in se potem združi za skupno skrb našega bivanja. Dolžni smo to narediti.
V zdravem okolju bomo mirnejši, bolj socializirani in bolj ustvarjalni. Podnebne spremembe so nam opomnik, da se moramo čimprej zavzeti za naravo.
Kaj vam prostovoljstvo daje?
Prostovoljstvo moraš imeti v sebi, je tvoj način življenja. Sam se zavestno odločiš, da boš prosti čas, znanje in pomoč posvetil nekomu, ne da bi želel kaj v zameno. To je želja, da človeku pomagaš, se družiš z njim. Daje mi notranji mir, mirni spanec in mirno hojo po svetu z odprtimi očmi.
Dolga leta ste delovali kot vzgojiteljica in učiteljica v osnovni šoli. Kako se lahko nevladne organizacije vključijo v vzgojno-izobraževalno delo? Se vam zdi to povezovanje pomembno?
Po mojem mnenju se nevladne organizacije lahko vključijo, če le imajo zaposleni interes za druženje in pomoč. Tudi sama sem kot vzgojiteljica sodelovala z nevladnimi organizacijami. Vključevala sem se v študijske poti, kjer sem se veliko naučila, veliko videla in vnašala primere dobre prakse v svoje delo z otroki. Udeleževala sem se seminarjev, ki zelo obogatijo delo na raznih področjih. In vse to vnašaš v vzgoji proces. Nevladne organizacije, vrtci in šole se morajo povezati. To je šola za življenje. Otrok veliko izve in se nauči tudi z drugih primerov dobrih praks. S tem si širi obzorje, spoznava, da je svet veliko več, kot šola.
Tudi po upokojitvi ste povezani z otroci, saj pišete pravljice za otroke in izvajate različne delavnice namenjene najmlajšim. Vse kar počnete je povezano z naravo in razvojem čuječnosti. Se vam zdi, da je v današnji vzgoji dovolj poudarka na teh vidikih otrokovega razvoja?
Nisem nehala biti aktivna na področju šolstva. Delujem kot animatorka v počitniškem varstvu. Po osnovnih šolah in vrtcih izvajam delavnice pravilnega dihanja, meditacije, postavitve živih dreves in iger, povezanih z naravo ter izvajam gozdne zvočne kopeli. Najraje popeljem otroke v gozd, ki je zelena oaza zdravega čistega zraka, kjer izvedem gozdno zvočno kopel ob drevesih. Otroka umiri, sprosti in tako se otrok vrača k sebi, doživi nekaj kar morda prej ni poznal. To je dobra popotnica za življenje, da se zna ob danem trenutku umiriti in mirno sprejeti stresno situacijo. V sklopu skupinskih naravnih iger se otrok uči sodelovanja, čuječnosti in pomoči drug drugemu. So učitelji in vzgojitelji, ki znajo vplesti vse to v vzgojni proces. Začutiti moraš otrokovo stisko in jo znati umiriti in sprosti.
Civilna družba ima pomembno vlogo v družbi, saj lahko (in mora!) opozarjati na krivice, težave, nevarnosti v lokalnem okolju in v družbi nasploh. Tudi sami ste pred leti bili aktivistka za ohranitev dreves na tržnici na Ptuju. Se vam zdi, da ima povezana in aktivna skupnost moč, da naredi spremembe?
Res sem bila prostovoljka v civilni iniciativi za drevesa na ptujski tržnici. Kar dve leti smo se trudili, da bi jih ohranili, pa nam žal ni uspelo. Ni pravilo, da ne uspe. Nekaj je tudi na posameznikih, ki nimajo posluha za skupno dobro. Velikokrat prevlada ego posameznika in njegov interes. Velikokrat pa uspe sodelovanje med odločevalci in civilno iniciativo. Pravil ni. Truda se vedno vloži veliko in ljudem je mar za skupno dobro. Zato je potrebno vedno stopiti korak naprej, ker se lahko zgodi, da uspe. Nikoli ne veš, če tega ne storiš. Zato je moj moto, pojdi, ker nikoli ne boš vedel kaj dobrega te čaka tam, če obstaneš na mestu.
Tako kot Manco Košir tudi vas vidim kot ambasadorko veselega in aktivnega staranja. Nevladne organizacije so lahko odličen vir socializacije, povezovanja in izpolnjevanja talentov, ki jih imajo starejši. Če so starejši aktivni v društvih, jim to lahko da občutek pomembnosti. Kako vi vidite vlogo nevladnih organizacij in njihov pomen za starejše ljudi ter njihovo aktivno delovanje?
Kot pedagoška delavka sem predana šolstvu ter otrokom, ki se morajo učiti za življenje skozi primere dobrih praks. Želim, da se starejšim omogoči bivanje v primarnem domu s pomočjo osebne asistence. Sem ambasadorka aktivnega staranja, medgeneracijskega povezovanja in narave ter prostovoljka leta, ki spoštujem ljudi, jih razumem in bom vedno delovala v njihovo najvišje dobro. Nevladne organizacije so velik doprinos za starejše, za njihovo vitalnost, sprejetost in pomembnost v družbi; izvajajo številne projekte, za vsakega nekaj.
tereza………………………………………………………………………….
Revija STIČIŠČE – leto 2022
Kljub temu, da je naša revija STIČIŠČE 2022 sprva želela imeti drugačno pot in biti priloga k časopisu Vestnik, se je njena usoda obrnila v drugačen konec.
Mi pa smo kljub temu zadovoljni in ponosni na njeno vsebino. V njej boste lahko našli več kot 40 različnih nevladnih organizacij – od lokalnih, regijskih in nacionalnih.
Spoznajte njihov svet, preberite njihove zgodbe – prav vsaka je posebna in edinstvena.
V reviji lahko najdete številne zanimive pogovore, ki smo jih tekom leta delali z različnimi govorniki:
- Erika Lenčič Stojanović: Naravno poslanstvo nevladnih organizacij je, da opozarjajo na kršitve
- Stanislav Rojko: Brez nevladnih organizacij ni življenja v tej družbi
- Olga Karba: Nevladne organizacije – nepogrešljiv partner občine pri zagotavljanju pomoči
- dr. Aleksander Jevšek: Nevladne organizacije so neločljivi del lokalnih skupnosti
Pogovarjali smo se tudi z nevladniki:
- Lili Miloševič: Nevladne organizacije so ptice znanilke sprememb
- Terezija Vidovič: Prostovoljstvo moraš imeti v sebi, je način življenja
- Darko Krajnc: Če želimo kakovostne storitve, bo nevladni sektor treba ojačati
- Uroš Kamenšek: Zaradi turističnih bonov so tudi domači gostje začeli odkrivati butični turizem
- Aida Hajdarević: 1050 Varnih točk po vsej Sloveniji
- Mojca Makovec Haložan: Od hipnega nakupa k premisleku o dejanskih potrebah
- Matej Verbajs: Pomembnost vključenosti nevladnih organizacij v sooblikovanje politik
- Petra Cilenšek: Nevladnikom pomagamo, da imajo več časa za opravljanje svojega poslanstva
Izpostavili smo naslednje vsebine:
- Nevladne organizacije – priložnost za vseživljenjsko učenje, strokovni razvoj in osebno rast
- Nevladni sektor v Sloveniji in v pomurski regiji
- ZA participativni proračun
- Financiranje nevladnih organizacij na lokalni ravni v Pomurju
- dobrodelna akcija #podarizvezek
- Kdo pa je vam pri srcu? (1% dohodnine)
V reviji so se predstavili še:
- LRF za Pomurje (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja)
- Društvo Pisani Mehurčki
- Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih
- Društvo kreativne mladine Murska Sobota
- Pomursko madžarsko mladinsko društvo
- Območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota
- Zveza za razvoj romske manjšine Preporod
- Rod Veseli veter Murska Sobota – taborniško društvo
- Klub prekmurskih študentov
- Inštitut Rehatopia
- NK Veržej
- Zavod Vitica
- Hiša sadeži družbe Murska Sobota
- Turistično društvo Mala Nedelja – Radoslavci
- Društvo bolnikov po možganski kapi GROM Murska Sobota
- Center naprej – Center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo
- Zavod Stella Beltinci
- Center Sonček Murska Sobota
- Društvo Vital Fit
- Društvo za razvoj podeželja Pomelaj
- Varna hiša Pomurje
- Društvo za zaščito živali Pomurja
- Društvo prijateljev agrarne ekonomike
- Moški vokalni kvintet Aeternum
- Zavod za turizem, kulturo in promocijo Goričko, Sveti Jurij – TIC Goričko
- Zavod za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti – HUDO dobro
- Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks (ZRIRAP), so.p.
- Zaposlitveni center Prijlika Beltinci
- Športno društvo Bogojina
- Društvo Žitek
- Zveza paraplegikov Slovenije
- Klub študentov Lendava
- Las Goričko
- LAS Pri dobrih ljudeh
- Društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin Gornja Radgona
- Društvo Kelih
- Društvo Modra luna – Waldorfska šola Pomurje
- Občinska športna zveza Moravske Toplice
- Olimpijski komite Slovenje združenje športnih zvez – regijska pisarna Moravske Toplice
- Društvo Gaj – vinogradniško turistično društvo Filovci
Pri posameznih tematskih sklopih so sodelovali še:
Bojan Kerčmar, Tomaž Gregorec, Barbara Kolenc, Aaron Krajačič, Tadeja Horvat, Aida Hajdarević
Milan Osterc s kolumno: “Nihče ne ve za rane in brazgotine, ki so nastale v srcih ljudi okrog nas”
Izjave županov / županj:
Darko Horvat, župan občine Kobilje
Cvetka Ficko, županja Občine Grad
Alojz Glavač, župan Občine Moravske Toplice
V kolikor bi želeli izvod v tiskani obliki, nas kontaktirajte:
02 538 13 54
