Pritisni enter, da vidiš rezultate ali ESC da se vrneš na stran

Odzivi nevladnih organizacij na zaostrovanje pogojev sodelovanja okoljevarstvenih organizacij

V Uradnem listu št. 61/2020 dne 30. 4. 2020 je bil objavljen sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Prvotni Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS št. 49/20) je dopolnil z 42. členom, ki je v prvotni zakon vnesel več členov, ki se nanašajo na gradnjo in varstvo okolja.

Zakon glede gradbenih dovoljenj za objekte, ki imajo večje vplive na okolje (integralno gradbeno dovoljenje) s postavljanjem novih formalnih pogojev onemogoča večini nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu za varstvo okolja in ohranjanja narave, dosedanji dostop do pravnih sredstev – vstop v postopke izdaje integralnega gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje. Dodatni pogoji, ki jih zakon zahteva za NVO, da se lahko udeležijo integralnega postopka gradbenega dovoljenja, za tekoče in dve leti nazaj so:

  • za društva – 50 aktivnih članov (kar se izkazuje z redno plačano članarino z nakazilom na TRR društva in udeležbo na zborih članov);
  • za zavode – zaposlene 3 osebe za polni delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja NVO;
  • za ustanove – da imajo ves čas najmanj 10.000 EUR premoženja. Nekaterim NVO, ki so že stranke v postopku, bo ta položaj odvzet.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je dne 12.5.2020 potrdil vladni predlog novele Zakona o ohranjanju narave in amandma poslancev Slovenske nacionalne stranke (SDS), ki zaostrujeta pogoje sodelovanja nevladnih organizacij (NVO) v javnih postopkih oziroma iz postopkov odločanja v veliki meri izključujeta večino okoljevarstvenih organizacij. Zakon bo v Državnem zboru obravnavan konec meseca maja.

Vladni predlog novele je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom Evropske unije (EU) oziroma direktivo Evropske unije o habitatih, pri čemer so poslanci SNS dodatno vložili dopolnilo, ki predvideva delovanja nevladnih organizacij, po podobno strogih merilih, kot jih je vlada v sklopu protikoronskih zakonov vnesla za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj. Dopolnilo tako narekuje, da se podobno stroga merila določi tudi za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih z zakonom o ohranjanju narave.

V krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS opozarjajo, da bo v primeru sprejetja amandmaja status in možnost aktivnega varovanja narave v postopkih izgubilo več kot 90 odstotkov sedanjih imetnikov. To pomeni, da bo od sedanjih 47 nevladnih organizacij s statusom varstva narave takšen status obdržale le še okoli štiri (vir: CNVOS). Na pogoje amandmaja bi tako lahko status organizacije v javnem interesu izgubile tudi npr. ribiške družine ali njihova krovna organizacija Ribiška zveza Slovenije, čebelarska društva, jamarske reševalne službe in organizacije, ki upravljajo zavarovana območja. Po teh pogojih se v odločanje ne more vključiti niti organizacija Greenpeace Slovenije.

Večina okoljevarstvenih organizacij navedenim pogojem ne bi mogla zadostiti. Celo profesionalne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in morajo svoje delo in prispevek redno dokazovati, tako ne izpolnjujejo novih pogojev za vključitev v postopke. V Stranki modernega centra (SMC) so zato v amandmaju na amandma Slovenske nacionalne stranke (SNS) predlagali, da ne glede na prej navedene pogoje za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave ta status lahko pridobijo tudi organizacije, ki imajo z državo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za službe, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja. Vložen amandma na amandma,  je predlagani ukrep tako nekoliko omilil in bo “zavaroval” nekatera naravovarstvena društva, med njimi Ribiško, Jamarsko in Čebelarsko zvezo Slovenije.

Društvo Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in inštitut Lutra so vložili pobudo za ustavno presojo 42. člena novele protikoronskega zakona. Po mnenju pobudnikov predmetni člen krši 2., 8., 22. in 153. člen Ustave Republike Slovenije. Pod pretvezo pospeševanja zagona gospodarstva namreč uvaja nerazumno stroge in celo nekatere nemogoče pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih presoje vplivov gradnje na okolje. S tem iz postopkov izdaje integralnih gradbenih dovoljenj izloča večino okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij (vir: planbzaslovenijo.si).

Sporočilo za javnost o vloženi pobudi za ustavno presojo 42. člena protikoronske novele

Odzivi nevladnih organizacij na predlog novele zakona o ohranjanju narave

“Brez izjeme gre za drastično rahljanje sistema varovalk na področju ohranjanja narave. Sprejeti amandma namreč oži krog organizacij, ki lahko pri posegih v naravo zagovarjajo interese narave, obenem pa tudi bistveno zaostruje pogoje za nove takšne organizacije. Obstajajo dobri razlogi za to, da imajo naravovarstvene organizacije s statusom pravico do sodelovanja v upravnih postopkih pri posegih v naravo in (predvsem) pravico do spodbijanja odločitev Agencije za okolje in MOP na sodiščih. Nihče, še najmanj oblast, ni imun na napake in zlorabe. Zato je prav, da obstaja nekdo, ki ji gleda pod prste. Sodišča ne morejo ničesar ukreniti samoiniciativno. Potreben je tožnik. Tega predstavljajo ravno naravovarstvene organizacije. Če ne morejo uporabiti pravnega sredstva, tudi sodišče ne more odločati. Z amandmajem se tako uresničuje predvsem to, da bodo poslej odločitve MOP velikokrat brezprizivne, saj ne bo nikogar, ki bi jih smel spodbijati. Glede na to, kolikokrat so slovenska sodišča že ugotovila, da so bile pozitivne odločbe in soglasja ARSO in MOP napačna in nezakonita, je to seveda nonsens in na široko odpira vrata za dejansko nezakonite posege, ki prekomerno posegajo v naravo. Če ministru enako uspe tudi na področju varstva okolja, bodo negativne posledice samo še potencirane – saj bodo odločitve o gradbenih in drugih posegih v naravo in okolje še bolj in še večkrat samo stvar proste presoje ministra in s tem strankarske politike” so se odzvali v CNVOS (vir STA).

V nevladni organizaciji Focus, ki ima sicer status delovanja v javnem interesu na področju varovanja okolja, so prepričani, da se s potrditvijo sprememb odpirajo vrata uničujočim posegom v naravo. Predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo ocenjuje, da so sprejete spremembe, ne le v nasprotju z evropsko zakonodajo, Aarhuško konvencijo in s tem tudi protiustavne, temveč tudi v nasprotju z jasno izraženo voljo prebivalcev Slovenije (vir: Primorske novice).

Vojko Bernard, predsednik okoljske nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG), ki je večkrat sodelovala tudi v postopkih umeščanja v prostor na Primorskem, opozarja zlasti na nesprejemljivost pogojev, da mora društvo izkazovati 50 članov in plačano članarino za dve pretekli leti. Pogojevanje za nazaj se mi ne zdi pravilno. Če bi take pogoje za nazaj postavili podjetjem, bi nekaterim morali odvzeti okoljevarstveno dovoljenje. Ali bo AAG izpolnjevalo pogoje, še ne vedo, saj so upokojenci, študenti in brezposelni oproščeni plačila članarine. Opozarja pa tudi na neenakopraven položaj okoljskih NVO v primerjavi s športnimi, kulturnimi in drugimi. Treba se je usesti za mizo in določiti za vse NVO enake pogoje delovanja, še dodaja. (vir: Primorske novice).

Jože Smrdel iz Civilne iniciative za Pivško dolino brez streljanja, ki se sicer uradno ni registrirala, niti uradno ni vstopala v postopke, temveč le opozarjala in pisala pisma pristojnim, pravi, da NVO in civilnih iniciativ sploh ne bi potrebovali, če bi investitorji in država delovali dobronamerno, brez zavajanja in prikrivanja. A žal ni tako, pojasni s primerom določanja vodovarstvenih pasov, ki bi jih morala država že zdavnaj določiti, pa se temu izmika. Tudi zanj je sporno pogojevanje delovanja za nazaj: Neka skupina se organizira, ko se pojavi problem, zakaj naj bi delovala že dve leti prej, ko tega problema še ni bilo? (vir: Primorske novice).

V Ribiški zvezi Slovenije (RZS) so bili presenečeni nad predlaganim amandmajem, ki uvaja spremembe pogojev za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu. RZS je krovna organizacija organiziranega slovenskega ribištva s skoraj 140-letno tradicijo, ki glede na predlog prvega amandmaja ne bi več mogla pridobiti statusa stranskega udeleženca v upravnih postopkih gradbenih posegov, ki zadevajo vodotoke, so opozarjali na svoji spletni strani. Kot so pojasnili, člani zveze niso člani ribiških družin, temveč so članice vse ribiške družine, ki jih je v Sloveniji skupaj 64. Nobena izmed njih ni imela nikoli predpisanih 50 članov niti ni pobirala članarine zgolj z nakazili na TRR. Nikakor se ne moremo strinjati, da bi bile po sprejetju predlaganih sprememb ključne naravovarstvene nevladne organizacije z jasno izraženim pravnim interesom sodelovanja izključene zaradi variabilnih pogojev, kot so število članstva, število diplomiranih članov ali znesek premoženja Kot dodajajo, je to še toliko bolj nerazumljivo, ker se pogoji postavljajo za dve leti nazaj. Z amandmajem na amandma so iz novih določil ribiške družine in RZS zdaj sicer izvzeti (vir: rtvslo.si).

Po mnenju vodje Greenpeacea Katje Podbevšek gre za nedopusten napad na varstvo narave. Ni vsaka investicija tudi investicija, ki prinese blaginjo ljudem. Kako naša življenja izboljša betoniranje kmetijskih površin za širjenje avtocestnih pasov, medtem ko je naša samooskrba z zelenjavo in žiti nizka in medtem ko se planet nevarno segreva? S takšno spremembo se na široko odprejo vrata gradnjam, zaradi katerih lahko izgubimo nove hektarje kmetijske zemlje. Kot je še opozorila, nas je prav epidemija opomnila, kako dragocene so osnovne življenjske dobrine, kot so dostop do pitne vode in kakovostne hrane, čist zrak in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da jih lahko zaščitimo pred uničujočimi posegi (vir: rtvslo.si).

Tudi v društvu Eko krog so poslance pozvali, naj predloga ne sprejmejo. Pri tem opozarjajo, da si v Sloveniji v zadnjih letih vse velike investicije lastijo različni gospodarski lobiji, ki so jim naravni viri in degradacija okolja zgolj sredstvo za večji dobiček. Komisija za preprečevanje korupcije meni, da je prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa. Zato so nevladne organizacije trn v peti lobijem, so zapisali (vir: rtvslo.si).

“Naj ne bo nobenega dvoma: To je vojna napoved ohranjanju narave v sloveniji! Če bo amandma potrjen sledi razprodaja slovenske narave. Nihče ne bi smel ostati tiho” so bili kritični v Balkanriverdefence in ob tem organizirali akcijo toča e-sporočil poslancem (vir: Balkanriverdefence).

Mediji o predlogu novele Zakona o ohranjanju narave

Foto: Voranc Vogel (vir: delo.si).